Prometna infrastruktura v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih hitro narašča predvsem na račun gradnje avtocest. Prometna infrastruktura zaseda vedno večjo površino zemljišč, kar pomeni izgubo primernih habitatov za vrste in hkrati drobljenje habitatov z nepremostljivimi ovirami, ki prekinejo dnevne in sezonske migracijske poti številnih vrst. Cestna infrastruktura se posodablja, vedno več cest je asfaltiranih, kar omogoča višje hitrosti in večje število uporabnikov. Prav tako se povečuje število voznikov in avtomobilov, le-ti pa so vedno bolj zmogljivi. Po podatkih EuroRAP (European Road Assessment Programme) iz leta 2009 ima 62,7% državljanov RS vozniško dovoljenje. V Sloveniji je bilo v letu 2009 registriranih 1.366.134 motornih vozil. Glede na statistične podatke iz leta 2009 je 11,3% vseh prometnih nesreč na regionalnih cestah zaradi trkov z živalmi ali v povprečju 6.800 povozov živali (manjše živali, ki ne povzročijo škode na vozilih, niso upoštevane). Tako je na primer v letu 2006 pod kolesi končalo 6481 srn, 232 jelenov in divjih prašičev ter 12 medvedov (še osem jih je povozil vlak). Vozniki so pokončali tudi 722 lisic, 321 jazbecev, 254 kun belic, 729 poljskih zajcev in neugotovljivo število manjših živali, na primer ježev, veveric in drugih majhnih sesalcev, dvoživk in ptic. Veliko je tudi povozov domačih živali (predvsem mačk in psov), ki večinoma niso vključene v nobeno statistiko. Povečano število nesreč, povzročenih ob trčenjih z živalmi, ne ogroža samo živali, ampak tudi varnost ljudi v prometu, predvsem ob trčenjih v velike sesalce ( jelene, srne, divje prašiče, medvede, jazbece ipd.). Na policiji vodijo natančno statistiko prometnih nesreč povoženih živali, vendar le v primerih, ko gre za večja trčenja, ki zahtevajo njihovo posredovanje. V letu 2006 se je tako zgodilo 357 prometnih nesreč s povoženimi živalmi, v letu 2007 pa že več kot 400, pri čemer se je okrog 50 ljudi tudi telesno poškodovalo.

Slovenija ima eno največjih biotskih pestrosti v Evropi. Več kot tretjina ozemlja Slovenije je vključenega v omrežje Natura 2000. To so posebna varstvena območja evropskega pomena, ki so na območju Evropske unije pomembna za ohranitev vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (Council Directive 92/43/EEC). Na seznamih Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst so tudi številne živali, ki so bolj ali manj pogoste žrtve v prometu. npr. ris, divja mačka, medved, volk, vidra, kuna zlatica, navadni dihur, bober, dvoživke (laška žaba, veliki pupek, nižinski in hribski urh, krastača, zelena rega in druge), plazilci (navadni gož, močvirska sklednica, martinček...) itd. Promet ogroža tudi številne zavarovane vrste živali v Sloveniji. Poleg že naštetih so med zavarovanimi najbolj izpostavljeni rjavoprsi jež, beloprsi jež, veverica, hermelin, dvoživke in plazilci. Fizične bariere med ekosistemi, ki jih povzroča vse večje cestno in železniško omrežje, večje število vozil v prometu ter večja hitrost avtomobilov, družno prispevajo k slabši varnosti v prometu ter ogrožanju biotske pestrosti.

Skrb zbujajoča je tudi fragmentacija habitatov. Večina cestnega omrežja v Sloveniji nima ustrezno urejenih podhodov ali zelenih mostov, ki bi omogočali migracijo živali med različnimi deli njihovih habitatov. Tudi na lokalnih cestah se razmere slabšajo, saj večje število vozil in njihova hitrost v prometu prispevata k več povoženih živali. Predvsem so na lokalnih cestah problematični povozi dvoživk ob spomladanskih in jesenskih migracijah. Za nekatere vrste živali so cestne in železniške ovire dolgoročno lahko usodne za obstoj vrste. Izolacija populacije zaradi prometne infrastrukture (bariere) zmanjša verjetnost za genski pretok in povzroča parjenje v ožjem sorodstvu (inbriding). Posledično se zmanjšuje biotska raznovrstnost, siromaši se genetska variabilnost in povečuje homozigotnosti pri potomstvu. Bariere imajo na različne vrste živali različno močan vpliv. Na vrste, kot so jazbec ali dvoživke, katerih migracijske poti oziroma teritoriji so zelo tradicionalni, so vplivi prometa lahko uničujoči. Jazbeci so relativno počasne živali in pogosto žrtve povoza, dvoživkam pa ceste pogosto prečkajo migracijske poti med prezimovališči in stoječimi vodami. po drugi strani pa so tudi vrste, ki se bolje prilagajajo na cestne in železniške bariere, kot so lisice. Kljub povedanemu je moč opaziti v zadnjem času vse več povozov tako divjadi kot tudi domačih živali, kar ogroža tudi življenja ljudi v prometu.

S svojim delom želimo predvsem doseči zmanjšanje negativnih vplivov prometa na živali. Zavedanje, da so tudi živali udeleženci v prometu, želimo dvigniti na višjo raven in s tem zagotoviti varnejšo vožnjo za ljudi in predvsem manj žrtev med živalmi.

Naše delo je pomembno za uresničevanje Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa Republike Slovenije za obdobje 2007-2011, Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP 2002), Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, 96/2004-UPB2), Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1 Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/2009), Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) (Ur.l. RS, št. 16/2004, 120/2006 Odl.US: U-I-98/04, 17/2008), Operativnega programa – programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 (sprejet na 141. seji Vlade, dne 11.10.2007), Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 35/01). Prispevamo k uresničevanju ciljev Evropske unije na področju ohranjanja biotske pestrosti (The Habitat Directive 92/43/EEC, The Bird Directive 2009/147/EC). Ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostna raba njenih sestavin sta prav tako dva temeljna cilja Konvencije o biotski raznovrstnosti. Ogroženost biotske raznovrstnosti izhaja iz človekovega dojemanja narave, odnosa do nje in obstoječih prevladujočih vzorcev vedenja. Vse to se odraža tudi v človekovem odnosu v prometu in gradnji prometne infrastrukture. Da se bomo ljudje začeli zavedati problematike, potrebujemo boljšo ozaveščenost, motivacijo in izobraževanje.