V okviru projekta STOPJEŽ – Promet in živali Inštitut LUTRA želi pomagati tudi ostalim neprofitnim organizacijam, ki delujejo na področju varovanja živali v prometu. Tako so se zaposleni udeležili akcij, organiziranih s strani Societas herpetologica slovenica – društva za preučevanje dvoživk in plazilcev (SHS) v okviru projekta »Varstvo dvoživk na Večni poti«. Dvoživke so namreč zelo ranljivi udeleženci v prometu. Zaradi majhnosti jih velikokrat spregledamo ali pa se zanje ne menimo, saj nam ob »trku« ne povzročijo materialne škode. Kljub majhnosti pa dvoživke predstavljajo nevarnost za promet. Običajno njihove selitve potekajo v velikem številu, zato so tudi povozi množični, kar naredi cestišče spolzko. To se zgodi predvsem v času spomladanskih in jesenskih selitev, ko se različne vrste dvoživk množično selijo iz zimskih prebivališč na mrestišča (zgodnja pomlad) ter iz poletnih nazaj v zimska prebivališča (jeseni). V primerih, ko njihove selitvene poti prečkajo ceste, so lahko posledice za lokalne populacije katastrofalne. Predvsem v času spomladanskih selitev pride do pomora odraslih osebkov, preden se razmnožujejo. Tako s povozom ene samice ne ubijemo le nje, ampak njen celoten potencialni zarod.

Ena takih »črnih točk«, kjer se dogajajo množični povozi, je tudi Večna pot pod Rožnikom v Ljubljani. Dvoživke se kmalu po koncu zime, v prvih deževnih pomladnih nočeh, prično seliti iz okoliških gozdov proti Rožniku (Živalskemu vrtu), kjer so potencialna mrestišča. Pri tem prečkajo Večno pot, ki je presekala gozdni habitat. Cesta predstavlja problem predvsem za navadno krastačo (Bufo bufo), rosnico (Rana dalmatina) in sekuljo (Rana temporaria), ki pri svojih selitvah premagujejo največje razdalje. Z namenom, da bi preprečili povoze, je SHS, kot že nekaj preteklih let, izvedel akcijo, ki pa je le začasna rešitev težave. Pred pričetkom selitev postavijo začasno zaščitno ograjo vzdolž Večne poti. Ograjo so prostovoljci dnevno pregledovali, pobirali najdene dvoživke in jih prenašali čez cesto. Akcija se je zaključila s pospravljanjem ograje ob koncu selitve. V letu 2011 je tako celotna akcija trajala od 12. do 30. marca. V tem času je bilo popisanih več kot 3400 osebkov, od katerih jih je bilo več kot 80 % živih. Brez zaščitne ograje bi bila smrtnost dvoživk precej višja.

Akcije smo se udeležili tudi leta 2012, ko smo zopet pomagali pri postavitvi ograje in občasno pri večernem prenosu. Ograjo smo tako postavili 3.3.2012, akcija pa se je uradno začela 19.3. in se je trajala do 12.4., ko se je pospravila ograja. Poleg Večne poti smo se letos udeležili tudi akcije na Radenskem polju, kjer smo v eni noči (20.3.2012) uspešno prenesli 2264 dvoživk.

Slike iz vseh akcij so na ogled v galeriji.