Sodelavci Inštituta LUTRA se po najboljših močeh trudimo, da bi informacije o živalskih žrtvah na cestah dosegle čim širši krog voznikov. V Sloveniji je število registriranih cestnih vozil že preseglo milijon, imamo 518 avtomobilov na 1000 prebivalcev (Vir: Statistični urad RS), število pa venomer narašča. Torej ni čudno, da narašča tudi število cestnih žrtev med živalmi.

Med tistimi živalmi, ki najdejo pot v statistiko, ker lahko ob trku povzročijo tudi materialno škodo in poškodbe ljudi, je daleč največ srnjadi - več kot 6000 na leto! Lovci morajo te žrtve odšteti od števila srnjadi, določene za odstrel. Toda to je le ena stran te žalostne zgodbe. Druga se dogaja na asfaltu, v obcestnih jarkih, v bližini gozda in njiv, kjer živali ranjene in prestrašene poginjajo v hudih mukah. Posledice lahko trpijo tudi osiroteli mladiči, ki jih brez mater ne čaka nič dobrega. Zato je ena naših novih podob živali na cestnem prehodu - STOPSRNA - namenjena prav njim. Če ne pomaga drugega, pomislite na prislovično lepe srnje oči, kadar zvečer vozite ob gozdu in njivah in popustite pritisk na plin ter napnite čutila. Zagotovo boste rešili kakšno življenje.

Se vam zdi, da ptiči le redko postanejo žrtve prometa, ker imajo pač peruti, ki jih lahko dvignejo nad cesto? Motite se. Pri enem samem pregledu prekmurskega avtocestnega odseka na Dolinskem smo našli šest sov malih uharic, največ v obcestnem jarku, kjer jih cestni nadzorniki DARS ne opazijo. Ni treba poudarjati, da to niso bili edini ptiči, ki jim ni uspelo preleteti avtoceste...Največ žrtev med ptiči pogubijo drveči tovornjaki, ki zaradi velikosti povzročajo močne zračne turbulence. Naša zunanja sodelavka, ilustratorka Lila Prap je upodobila STOPSOVO, ki naj opozarja voznike na pernate žrtve na cestah.

Dvoživke, popularno največkrat rečemo kar »žabe«, čeprav gre za različne vrste dvoživk, so v zadnjem desetletju postale zelo prepoznavne žrtve cest, najpogosteje v spomladanskem času. Težko bi prešteli trupelca teh ranljivih živali, toda če vemo, da so kolegi iz Centra za kartografijo favne in flore v eni sami sezoni našteli več kot 1000 črnih točk na državnih in nekaj lokalnih cestah, da je bilo med njimi več kot 200 takšnih, kjer so našteli 50 ali več (kar lahko pomeni nekaj sto) osebkov hkrati, potem ne pretiravamo, če trdimo, da gredo letne številke na slovenskih cestah v desettisoče. Reševalne akcije, ki jih organizirajo društva, šole in druge naravovarstveno ozaveščene skupine in kakršnim smo se priključili tudi sami, več prispevajo k popularizaciji tega problema kot k rešitvi posameznih osebkov ali celo vrst. Vendar je tudi to zelo pomembno. Tudi naša ilustracija STOPŽABA naj ponovno opomni na nemoč dvoživk na cestah.