lutra_brezgeopedia_resize swiss_resize tamtam herpetolosko-drustvo_resize

home
Divji pujsi

Pozdravljeni,

danes vam pa na srečo ne posredujem podatkov o povoženih živalih, ampak o dogodku, ki mi je polepšal dan. Zato sem se odločila, da ga delim z vami.

Ko sem se zjutraj peljala z avtom v službo, sem na odseku ceste Sežana - Vrhovlje - Dutovlje videla četico mladičkov divjih prašičkov s samico, ki so prečkali cesto. Seveda sem morala avto ustaviti. Na obeh straneh ceste so travniki, poraščeni z grmi, tako da ni bilo mogoče videti, koliko je prašičkov, približno pa sem jih ocenila na okrog 10. Velika, velika sreča je bila, da sem bila takrat sama na cesti, nobenega avta za menoj ali po nasprotnem pasu. Čas se je ustavil, da so lahko vse živalce žive in cele srečno prečkale cesto. Sreča je bila tudi, da ni bilo tisti trenutek divjakov na cesti.

Pred leti sem bila na Finskem. Tam se vozniki čisto drugače obnašajo. Veliko je jelenov, cele črede, hodijo tudi po cesti, vendar so vozniki zelo strpni in počakajo, da se jeleni umaknejo. Nikakršnega hupanja, živciranja, nič... Enako je tudi do drugih sovoznikov. Skoraj ne moreš verjeti, če ne vidiš. Spoštujejo živali, naravo in ravno tako tudi sočloveka!!!

Pa še nekaj ne zanima. Pred časom sem opazila, da so bili ob cestišču na delu cestnega odseka Sežana - Senožeče nameščeni dvojni odsevniki. Dodaten odsevnik je rabil kot senzor: kadar se je avto približeval, je le-ta začel piskati in tako odgnal žival od ceste, če je bila morebiti v bližini. Zdaj tega ne vidim več. Ali vi morda o tem kaj veste kaj več? Ali je to sploh kaj pomagalo? Ob cesti sem opazila tudi silhueto srne, s svetlikajočimi očmi, vendar so te oči brezvestneži kmalu uničili. Verjetno jih je jezilo, da so »po nepotrebnem« zavirali.

Lep dan,

Karmen Ravbar

 

Spoštovana gospa Karmen,

tudi nam ste s svojo zgodbo polepšali dan. Hvala! Žal imate glede divjakov na cesti prav, kar potrjujejo tudi dnevna poročila o hudih prometnih nesrečah, ki se pogosto končajo tragično ne le za neodgovornega voznika, temveč tudi za nedolžne prometne udeležence. Večini teh tragedij botruje »neprilagojena« vožnja, kar preprosto pomeni divjanje prek vsake razumne mere. Ponovno opozarjamo, da so cilji našega projekta STOPJEŽ zmerna in pozorna vožnja, ki pripomore k večji prometni varnosti - tako za ljudi kot za živali, ki se znajdejo na cesti.

Severnoevropske države bi nam res lahko bile vzor za vedenje na cesti. Toda kultura vožnje je odsev splošne kulture prebivalcev in stanja duha v neki deželi. O tem bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Pa bomo raje še kaj naredili, da se razmere izboljšajo in se ljudje zavedo, da z volanom in nogo na plinu držijo vajeti svojega jeklenega konjička.

Poskusimo odgovoriti še na vaše vprašanje. Veliko raziskav je že bilo napravljenih v tujini (nekaj pa tudi pri nas), da bi izdelali primerna odvračala za živali - seveda so skoraj izključno usmerjene na velike živali (divjad), ki lahko povzročijo hujše nesreče. Živali naj bi odvračali z »odišavljenimi« ograjami, s svetlečimi predmeti (odsevniki) pa tudi z zvočnimi signali. Toda v poskusu, ki je časovno omejen, morda zadeva še deluje, po daljši uporabi pa se živali bolj ali manj navadijo vseh mogočih motenj in se jim prilagodijo. Nobeno odvračalo ne deluje zanesljivo. Tudi na cesti, ki jo omenjate, ste bili verjetno priča poskusu, ki se je že končal. Odsevniki ob cesti pa so tudi pogoste »žrtve« mimo vozečih tovornih vozil, posebno pozimi.

Silhuete srnjadi na kritičnih mestih postavljajo lovci in so seveda namenjene voznikom, ne živalim. Živali bi opozorila že zdavnaj upoštevale, ljudje pa ... Dovolj pove podatek, da je v Sloveniji približno 6000 smrtnih žrtev prometa na leto - samo med srnjadjo.

Veliko bolj učinkoviti ukrepi za zmanjševanje živalskih žrtev na cesti so podhodi ali nadhodi, namenjeni posebej živalim (ekodukti). Običajno so zgrajeni na mestih, kjer so znane močne stečine živali - in spet gre za divjad. Poudariti pa je potrebno, da zgrajeni prehodi za živali delujejo le v povezavi z ograjo vzdolž ceste (pri nas torej samo na avtocesti), ki usmerja živali k prehodom. Živali zaidejo na cesto zato, ker iščejo prehod do svojih domovanj, do hrane, vode ipd. Če jih želimo ohranjati, jim moramo to omogočiti in ne preprečiti. Pa o tem podrobneje drugič.

Želimo vam še veliko prijetnih, srečnih srečanj z živalmi!

Marjana Hönigsfeld Adamič